Spletna pornografija - kaj so možne nevarnosti rednega konzuma?
Do pornografskih vsebin lahko uporabniki danes dostopajo anonimno, neomejeno in neovirano. 1 Istočasno je dostop do pornografskih slik in filmov postal izjemno preprost in delno tudi brezplačen. Vplive pretiranega konzuma pornografskih vsebin raziskujejo različne znanstvene smeri (med drugim seksologija, razvojna psihologija in medijske študije). Poleg fenomena odvisnosti od pornografskih vsebin na internetu, znanstveniki raziskujejo tudi druga problematična področja (denimo konzum ilegalnih vsebin, razvijanje tolerance do spolnega nasilja in negativne vplive na zmožnost tvorjenja trdnih partnerskih vezi). 2 Večji del raziskav in razprav o tveganjih in nevarnostih se osredotoča prav na mladino, saj se v tem starostnem obdobju „(…) oblikujejo spolne preference in potrebe“ 3 , razvijajo možgani in utrjujejo strukture.
Skupaj s spletnimi igrami ima pornografska ponudba na internetu zelo visok potencial za odvisnost. 4 Raziskave so pokazale, da časovno intenzivna uporaba spletne pornografske ponudbe statistično občutno zvišuje verjetnost, da osebe leto kasneje razvijejo odvisnost. 5 Odvisnostni potencial spletne pornografije raziskovalci povezujejo s sproščanjem dopamina in aktiviranjem centra za ugodje v možganih. Z vidika učne psihologije so v ta proces vpleteni različni mehanizmi. Posebej dobro se učimo takrat, ko vzpostavimo povezavo s čustvi (v tem primeru vzburjenje, orgazem), ko se nahajamo v ranljivi fazi razvoja (na primer puberteti) in ko gre za prve izkušnje s spolnostjo. 6 Na tem mestu postane očiten pomen učinka pornografije v času mladosti. Če namreč denimo gledanje slik s pornografsko vsebino zbuja močno pozitivna čustva (glej zgoraj opisano sproščanje dopamina) lahko ta v smislu nagrajevanja vodijo do krepitve dejanja, torej bolj pogostega konzuma. Poleg tega lahko ponavljajoče se povezovanje dražljajev, ki sprva niso povezani s spolnostjo (denimo prikazovanje nasilja) s spolnimi vsebinami vodi do tega, da osebe oba aspekta tesno povežejo in tedaj tudi prikazi nasilja vodijo v spolno vzburjenost.
"Videno se postopoma prevzema v lastni sistem vrednot in norm ter delno lahko postane tudi vodilo za ravnanje, še posebej takrat, ko »vzorniki« doživljajo pozitivne posledice svojega ravnanja (spolno slo)." 7
Aktualna raziskava na področju raziskovanja možganov, ki jo izvajajo na Institutu Max Planck, se je ukvarjala z vprašanjem, v kolikšni meri se pogostost uporabe pornografskih vsebin kaže na možganih. Ugotovili so, da se s povečanim konzumom pornografskih vsebin zmanjšuje volumen določene regije v centru za ugodje v možganih. Pri tistih moških, ki so pogosteje konzumirali pornografske vsebine so poleg tega ugotovili tudi manjše doživljanje ugodja ob ogledovanju pornografskih slik, v primerjavi z moškimi, ki takšne vsebine redkeje konzumirajo. Raziskovalci domnevajo, da je posledica tega potreba po zviševanju moči dražljajev, da bi dosegli enako raven ugodja. 9 Poleg tega potekajo razprave o tem, kako mladi ocenjujejo pornografske vsebine. Iz stališča učne psihologije lahko sklepamo, da so na delu mehanizmi modelnega učenja, na primer v obliki sprejemanja v socialnem okolju ali slik v medijih. 10
Prikazana tveganja, ki se lahko pojavijo pri pogosti uporabi spletne pornografije, ponazarjajo pomen senzibiliziranja javnosti glede tematike, predvsem ko gre za mlade uporabnike. Posebej pomembno je, da mlade in otroke pripravimo in informiramo, tako da s temi vsebinami ne pridejo v stik prezgodaj in nehote. Glede na prosto dostopnost teh vsebin in medijsko veščost otrok je ta naloga dandanes vsekakor izziv. Pripraviti in informirati pa tukaj pomeni tudi, da se z mladimi pogovarjamo o pornografiji ter jim posredujemo ogrodje vrednot in norm, s pomočjo katerih lahko videne vsebine smiselno interpretirajo ter jim omogoča, da sami razvijejo pozitivno predstavo spolnosti in partnerstva. Skupaj z informiranjem o možnih tveganjih in nevarnostih, se lahko tako mladi naučijo premišljenega in odgovornega ravnanja s spolnimi vsebinami na internetu.
Viri
- Döring N.(2009). The Internet’s Impact on Sexuality. A Critical Review of 15 Years of Research. Computers Human Behav (25): 1089-1101.
- Freitag, T. (2012). Internet- und Computer-Sex-Sucht. Psychiatrie & Neurologie (Schweiz) (5), 28-30. Abgerufen am 15.08.2016 auf: http://www.tabea-freitag.de/fileadmin/tabea-freitag/pdf/Neurologie___Psychiatrie_11_2012_internet_und_compisucht.pdf
- Doidge, N. (2014). Neustart im Kopf: Wie sich unser Gehirn selbst repariert. New York: Campus Verlag. 2. Auflage.
- Meerkerk, G-J., Van Den Eijnden, R. J., Garretsen, H. F. (2006). Predicting Compulsive Internet Use: It's All about Sex! CyberPsychology & Behavior. February 2006, 9(1): 95-103. doi:10.1089/cpb.2006.9.95.
- Hüther G (2007) Seminar am 14./15.9.2007 “Brainwash – die Macht der äußeren Bilder“.
- Freitag, T. (2011). Auswirkungen von Pornografiekonsum. Prä & Pro, Fachzeitschrift der Bundesarbeitsgemeinschaft Prävention und Prophylaxe, 1(13):1-20. Abgerufen am 15.08.2016 auf: http://www.rollenspielsucht.de/resources/Pornografie-RisikenundNebenwirkungen.pdf
- Kühn, S., Gallinat, J. (2014). Brain Structure and Functional Connectivity Associated With Pornography Consumption. JAMA Psychiatry. 2014;71(7):827-834. doi:10.1001/jamapsychiatry.2014.93.