K vsebini

Kakšno je stališče fantov do spletne pornografije

  • Erotiko mladi fantje večinoma doživljajo kot dolgočasno in nezanimivo.
  • Koznumiranje pornografije za njih ni tabu, temveč tema, o kateri se odprto pogovarjajo
  • V primerjavi z dekleti konzumirajo fantje pornografijo pogosteje in bolj ciljano
  • Več kot 50% fantov meni, da so pornografski filmi verodostojni vir informacij o spolnosti

Viri: Porno im Web 2.0 Sexualität & Internet

Zakaj fantje gledajo pornografske filme?

Vir: Porno im Web 2.0

Katere pornografske vsebine konzumirajo fantje?

Predvem "normalne" pornografske vsebine. To pomeni, pornografijo, ki:

  • vzburja in je primerna za samozadovoljevanje
  • prikazuje "naravni", "pravi" seks med moškim in žensko (in je podoben lastnemu)
  • prikazuje raznolike in tudi nenavadne pozicije
  • vsebuje oralni seks in seks med dvema ženskama
  • je morda nekoliko bolj izurjen, rafiniran in drzen kot lastni seks oziroma lastne predstave

Vir: Jugendsexualität im Internetzeitalter

Kje so meje - katere vsebine zavračajo?

  • pornografijo, ki ne vzburja, ampak je čudna, zastrašujoča ali gnusna (npr. sadomazohizem, fisting, bondage, gang bang itd.)
  • prikaze otroške pornografije
  • ekstremne uprizoritve, denimo samopoškodovanje

Vir: Porno im Web 2.0

Na kakšen način fantje konzumirajo pornografijo?

Najpogosteje si fantje porniče ogledujejo sami in pri tem je v ospredju samozadovoljevanje in uživanje v grajenju vedno večje vzburjenosti. Temu sledi ogledovanje porničev z drugimi fanti in gledanje porničev v paru s punco. Ogledovanje pornografskih vsebin v mešanih družbah, denimo na zabavah, je manj pogosto.

Najpogosteje si fantje svoj prvi pornič ogledajo v družbi prijateljev. Fantje med druženjem dolgčas namreč radi preganjajo z ogledovanjem pornografskih vsebin ali pa tako polnijo odmore med aktivnostmi. Cilj je pokazati, kako ležerno in kompetentno lahko ravnajo s temi, dostikrat šokantnimi, vsebinami. Vendar je cilj tudi zabava, zasmehovanje in pokanje vicev.

Naj omenimo tudi, da fantje polega skupnega gledanja porničev radi izmenjujejo mnenje in izkušnje ter da si s svojimi prijatelji preko telefona izmenjujejo različne pornografske vsebine (denimo filme/povezave/spletne strani).

Vir: Jugendsexualität im Internetzeitalter

Kako fantje utemeljujejo svoje konzumiranje pornografskih vsebin?

Fantje svoje "hrepenenje" in radovednost utemeljujejo z močjo hormonov, ki jih menda vodijo. Zato ne vidijo v svojem pogostem konzumiranju porničev ničesar slabega.

Gre za legitimen način potešitve.

Poleg tega vidijo svojo potrebo kot znak moškosti. Spolno aktivni fantje dostikrat veljajo za ženskarje.

Vir: Porno im Web 2.0

Na mladih dostikrat sloni pritisk pričakovanja, ki se kaže na naslednje načine:

Psihični pritisk v povezavi s spolnostjo: že ob začetku svoje spolne aktivnosti naj bi bili mladi sposobni visoke zmogljivosti. Da med prvimi spolnimi izkušnjami poteka proces učenja, se ne pričakuje.

Lahko se zgodi, da fantje z gledanjem pornografskih filmov poskušajo izravnati pomanjkanje dejanskih izkušenj. Vendar morajo poleg tega poskrbeti tudi za to, da se pornografske prakse ne znajdejo v lastnem partnerstvu oziroma v lastni potelji. Porniči namreč po mnenju fantov in deklet nimajo mesta v ljubezenskem razmerju in veljajo za znak nezvestobe.

Vir: Porno im Web 2.0

Viri

  • Die Bedeutung der Pornografie in der Lebenswelt von Jugendlichen. Ergebnisse der Studie „Porno im Web 2.0.“ (). Erschienen in proJugend 4/2010. Die Grundlage der Zusammenfassung bildet die Studie „Porno im Web 2.0. Die Bedeutung sexualisierter Web-Inhalte in der Lebenswelt von Jugendlichen“ von Grimm, Petra / Rhein, Stefanie/ Müller, Michale (2010), die in der Schriftenreihe der NLM, Band 25. Berlin: im Vistas Verlag erschienen ist.
  • Sexualität & Internet: https://www.saferinternet.at/uploads/tx_simaterials/Elternratgeber_Sexualitaet_und_Internet.pdf (08.3.2017)
  • Jugendsexualität im Internetzeitalter. Eine Qualitative Studie zu sozialen und sexuellen Beziehung von Jugendlichen:
    https://publikationen.sexualaufklaerung.de/index.php?docid=2894
    (Herausgeberin: Bundeszentrale für gesundheitliche Aufklärung, Köln 2013)

Nazaj na začetek strani