Let's think about
Vam nudi številne ideje in izhodišča za filozofiranje z otroki o kompetentnem in odgovornem odnosu do digitalnih medijev
Uvod
Vse več šoloobveznih otrok in skoraj vsi mladostniki posedujejo pametni telefon. Življenje mladih ljudi se danes tako rekoč dan in noč odvija na internetu. Zardi vseprisotnega dostopa do interneta, so tudi prikazi erotike, spolnosti in pornografije na voljo široki publiki. Zaradi tega mnogo otrok in mladih pride zelo zgodaj in povsem nehote v stik z najrazličnejšimi prikazi in oblikami spolnosti. Pornografija je danes na voljo kadarkoli in v neomejenih količinah, vendar jo kljub temu spremljajo družbena tabuizacija, sive cone legalnosti in strah, da bi uporabnika odkrili.
Starši tako nosijo vse večje breme. Ali je internet že nadomestil spolno vzgojo? Vsi se zavedajo, da na internetu obstajajo spletno nadlegovanje, pornografija in seksting. Vendar kako se na to odzovejo? Kaj lahko starši storijo? Kako lahko hitro in kompetentno reagirajo? Kako lahko odgovorno vplivajo na razvoj v prihodnosti? Kako najti lasten prostor v virtualnem svetu, ki postaja vse bolj nepregleden? Ali prinaša internet več koristi kot nevarnosti? Na kak način lahko starši otrokom/mladim nudijo podporo pri varni uporabi interneta?
Raziskave kažejo, da je seksting, torej pošiljanje in izmenjavanje lastnih erotičnih fotografij preko interneta in pametnih telefonov, pri mladih vse bolj priljubljen. Medijska pedagoginja Barbara Buchegger pravi, da pošiljanje erotičnih fotografij danes preprosto sodi k življenju mladine. Spletno nadlegovanje in seksting sta tako spremljevalna pojava družbenih medijev. »Otroci niso le nemočne žrtve. Včasih so žrtve, vendar so pogosto tudi osebe, ki vidijo, kaj se dogaja drugim – in so tudi storilci, ki to počnejo drugim«, je rekla medijska pedagoginja Barbara Buchegger (saferinternet.at) na strokovnem srečanju avstrijskih psihologov.
Mnogi pošiljajo erotične fotografije kot sredstvo flirtanja ali pa znotraj obstoječega partnerstva. Vendar lahko ima to za upodobljene ljudi zelo neprijetne posledice, predvsem, če pridejo slike v napačne roke oziroma pristanejo na internetu. Pogosto teh slik in video posnetkov ni mogoče odstraniti ali omejiti njihovega širjenja, saj se lahko še leta kasneje pojavljajo na najrazličnejših koncih interneta, internet namreč ne »pozablja«.
Za mlade in otroke, pa tudi za njihove starše je kritično ukvarjanje z digitalnimi mediji in prevzemanje odgovornosti, predvsem ko gre za tabuizirane teme, kot pornografija nedvomno je, velik izziv. Zato ima osveščanje vseh udeleženih ključno vlogo. Na eni strani gre tukaj za skrben uvod v medij internet ter kritično ukvarjanje z njegovimi vsebinami, po drugi strani pa za odgovorno spolno vzgojo otrok in mladih. Ali se je možno naučiti kritičnega in konstruktivnega ravnanja z internetom? Kje in kako naj starši začnejo?
Mladih na internetu ne smemo prepustiti samim sebi. Razviti morajo zavest o tem, da morajo znati sami prepoznati morebitne nevarnosti, pa naj bo to na spletu ali v realnem življenju. Za to pa je potreben odprt odnos! Starši naj se ne izogibajo pogovoru o spolnosti in pornografiji. In to kljub temu da so pogovori o spolnosti pogosto težavni, sploh če so te teme znotraj družine tabu. Čeprav starši danes pogosto mislijo, da mladi že tako ali tako vse vedo, obstaja prav v času digitalnih medijev velika potreba po osveščanju.
V nadaljevanju vam predstavljamo nove načine, kako z otroki vzpostaviti dialog, ki bo pomagal pri poglabljanju odnosa ter grajenju zaupanja. Na podlagi zgodb, primerov in različnih besedil lahko starši z otroki razvijejo filozofski dialog in na ta način preizkusijo nov pristop k temi »spletna pornografija«.
Pri filozofiranju gre za to, da mlade uporabnike in uporabnice novih medijev motiviramo, da postavljajo vprašanja in spodbujamo njihovo sposobnost kritičnega razmišljanja in refleksije. Poleg tega je cilj tudi, da postanejo otroci in mladi bolj občutljivi za etično dimenzijo teme. Vendar kako lahko spremljam svojega otroka in razvijam njegovo etično občutljivost? Kako se razvije skupen dialog, ki otroke spodbudi k pripovedovanju o lastnih izkušnjah?
Filozofski dialog
Filozofski dialog se uporablja pri preventivnem delu ter osveščanju. Pomaga artikulirati ter skupaj reflektirati vprašanja, probleme, želje in potrebe. Gre za spodbujanje postavljanja vprašanj. Otroci in mladi naj spoznajo, da je bistveno postavljati vprašanja v nasprotju z nekritičnim sprejemanjem danosti. Kaj so prijatelji? Ali so prijatelji na Facebooku pravi prijatelji? Kaj je za prijateljstvo bistveno? Ali nekaj vem, ker sem o tem brala na internetu? Kaj je znanje? Kdaj vem, da je nekaj res? Kdaj nekoga poznam? Ali lahko zaupam nekomu, ki ga še nikdar nisem osebno srečal? Kaj je zaupanje?
Pomembno je postavljati različne tipe vprašanj, na primer:
- vprašanja, ki vodijo v razčiščenje nejasnosti,
- vprašanja, ki pomagajo razčistiti predvidevanja,
- vprašanja, ki vodijo v preizkušanje razlogov in dokazov,
- vprašanja, ki dovoljujejo pogled na temo iz različnih perspektiv ...
Materiali, ki smo jih za vas pripravili v nadaljevanju, vam bodo pomagali vnesti filozofski dialog v družinski vsakdan. S krepitvijo socialnih kompetenc in zmožnosti refleksije boste krepili sposobnost samozaščite otrok in spodbujali njihovo sposobnost upiranja zunanjim vplivom. Gre za del celostne metode krepitve zdravja, ki aktivno podpira preventivno dejavnost.
Zgodbe in primeri služijo kot »besedila«, iz katerih lahko »beremo«, da o tem razmišljamo in se pogovarjamo z namenom spodbujanja razmisleka in procesa razumevanja. Naslednji materiali vsebujejo vaje in načrte diskusij o temah: prijateljstvo, odgovornost, spoštovanje, moč slike …
Priročnik za filozofiranje
V nadaljevanju najdete priročnik za skupen razmislek in filozofski pogovor z otroki.
Razlikujemo med tremi načini spodbujanja razmisleka:
- Vodilne misli
- Vodilne misli staršem pomagajo bolje razmeti različne koncepte in filozofske ideje, ki se pojavijo med pogovorom o spletni pornografiji, hkrati pa pomagajo pri delu s primeri in dialogi. Predstavljajo koristne napotke, ki bodo staršem pomagali že vnaprej (pred pogovorom) razmisliti o morebitnih temah in konceptih.
- Načrti za diskusije
- Gre za spisek vprašanj, ki spodbujajo k filozofskemu spraševanju in preizpraševanju. Njihov cilj je, da udeleženci pogovora vzpostavijo dialog in vadijo diferencirano razmišljanje.
- Vaje
- Vaje se nanašajo na razčiščevanje, omejevanje in rabo konceptov. Po drugi strani pomagajo vaditi lastne sposobnosti in spretnosti ter spoprijemanje z različnimi metodami.
Izbor primerov in zgodb, ki vam lahko pomagajo začeti kontruktiven in kritičen razgovor z otrokom:
-
Zgodba
Moj "prijatelj" Ben
Je zgodba, ki spodbuja k razmisleku o tem, kaj je prijateljstvo. Kaj je zaupanje? Ali so vsi moji prijatelji na Facebooku pravi prijatelji, ki jim lahko zaupam?
S pomočjo te zgodbe lahko z otrokom/otroki poglabljate naslednje teme:
-
Zgodba
Saj nimaš kaj skrivati!
Zgodba pripoveduje o Juliji, ki zaupa svoji prijateljici Jani. Zgodba se vrti okrog slike, ki jo je Julija poslala svojemu fantu.
S pomočjo te zgodbe lahko z otrokom/otroki poglabljate naslednje teme:
-
Zgodba
Heleen - „lepa prsa“
Zgodba pripoveduje o Heleen, petnajstletni deklici, ki jo neki fant na socialnem omrežju prepriča, da posname erotične fotografije in mu jih pošlje. Fant zasebne fotografije Heleen spravi v obtok in razširi po internetu. Kljub temu Heleen spozna fanta, s katerim je srečna.
S pomočjo te zgodbe lahko z otrokom/otroki poglabljate naslednje teme:
-
Dialog
Sejem erotike
V tem dialogu na temo spletne pornografije postane jasno, da se lahko virtualnost in realnost krepko razlikujeta. Internet in filmi dostikrat vodijo v nerealna pričakovanja.
S pomočjo te zgodbe lahko z otrokom/otroki poglabljate naslednje teme:
-
Strip
Slika s posledicami
V stripu »Slika s posledicami« gre za dekle, ki na internetu igra »dekliško igro« in ob tem redno klepeta z drugim »dekletom«. Pripoveduje o tem, kako lahko je na spletu kršiti zasebnost drugih, širiti fotografije in razgaliti in osramotiti ljudi.
S pomočjo te zgodbe lahko z otrokom/otroki poglabljate naslednje teme:
-
Primer
Posneta pri seksu
Ta primer prikazuje, kako so izrabili zaupanje mladoletnih oseb in na internetu razširili njihove zelo intimne fotografije.
S pomočjo te zgodbe lahko z otrokom/otroki poglabljate naslednje teme:
-
Primer
Žaneta
Žaneta, petnajstletnica iz Češke, je na spletnem omrežju našla fanta, ki jo je razumel in ki mu je zaupala. Žal je to zaupanje izrabil. Iz tesnega odnosa je nastala mora, ki jo sedaj spremlja policija in ki se do danes še ni končala.
S pomočjo te zgodbe lahko z otrokom/otroki poglabljate naslednje teme:
-
Primer
Oče poroča
Ta primer pripoveduje s stališča očeta o tem, kako so gole fotografije njegovega sina zaokrožile po internetu.
S pomočjo te zgodbe lahko z otrokom/otroki poglabljate naslednje teme:
Vodilna misel Prijatelj/ica
Obstaja več različnih konceptov prijateljstva in pomen prijateljstva je lahko za vsakega od nas različen. Prijatelji in prijateljice so pomembni.
Načrt za diskusijo Prijatelji - Prijateljstvo
Prijatelji so pomembni tako za otroke in mlade kot tudi za odrasle. Poskusili bomo raziskati koncept prijateljstva. Kakšen način razumevanja imamo, ko govorimo o prijateljstvu? Ali razumemo prijateljstvo na enak način? Kaj pomeni imeti prijatelja oziroma prijateljico?
- Kakšen način razumevanja imamo, ko razmišljamo o prijateljstvu?
- Kaj pomeni prijateljstvo?
- Kaj je prijatelj/prijateljica?
- Kaj zate pomeni, imeti prijatelja?
- Kaj pomeni beseda "prijatelj"?
- Zakaj je nekdo tvoj najboljši prijatelj oziroma najboljša prijateljica?
- Kako gledaš na prijatelje na Facebooku?
- Koliko prijateljev lahko ima ena oseba?
- Ali je lahko nekdo tvoj prijatelj/priateljica, če ima drugačene predstave o prijateljstu?
- Ali je lahko tvoj prijatelj/prijateljica nekdo, ki ga nisi še nikdar osebno srečal? Če ja, zakaj? Če ne, zakaj ne? Prosimo, utemeljite!
- Ali je nekdo lahko še naprej tvoj prijatelj/prijateljica, če ima drugačne interese kot ti?
- Ali obstajajo ljudje, ki nimajo nobenih prijateljev?
- Kdaj nekomu rečemo prijatelj/ica?
- Ali je lahko naša sestra/brat naš prijatelj?
- Ali so lahko starši in stari starši prijatelji?
- Ali je starejša oseba lahko tvoj prijatelj?
- Ali je lahko tvoj prijatelj nekdo, ki ni človek?
- Kaj je razlika med sorodniki in prijatelji?
- Ali obstajajo podobnosti med sorodniki in prijatelji?
- Kako nekdo postane tvoj prijatelj/prijateljica?
- Na kakšen način je lahko nekdo tvoj prijatelj?
- Ali prijatelje in brate/sestre obravnavaš na enak način?
- Ali se lahko domisliš nečesa, kar bi uničilo tvoje prijateljstvo z najboljšo prijateljico/prijateljem?
- Kaj pomeni biti nekomu prijatelj?
Vaja Prijateljstvo
Že filozof Aristotel je razmišljal o vprašanju »Kako lahko veš, kdo so tvoji prijatelji?«. Opisuje tri različne tipe prijateljstva, ki temeljijo na koristi, zabavi in moralni dobroti.
- Ugotovi, kateri različni tipi prijateljstva obstajajo zate!
- Najdi primere za tri tipe prijateljstva, ki jih je opisal Aristotel!
- Najdi kriterije, ki so skupni vsem prijateljstvom!
Vodilna misel Zaupanje
Če nekomu zaupamo, mu povemo skoraj vse. Tako se je vedel tudi Ben v naši zgodbi. Ben zaupa nekomu, ki ga je spoznal na internetu. Kako veš, komu lahko zaupaš? Ali lahko zaupaš nekomu, ki ga osebno nisi še nikdar srečal? Kaj je po tvojih izkušnjah vzrok za to, da nekaterim osebam zaupamo? Kakšno vlogo igrajo čustva?
Načrt za diskusijo Zaupanje
- Kako lahko presodiš, ali je nekdo vreden tvojega zaupanja?
- Meniš, da ti ljudje, ki te vidijo prvič, zaupajo?
- Kdaj nekomu zaupaš?
- Zakaj nekaterim hitreje zaupamo kot drugim?
- Ali nekaterim kolesom (znamkam) zaupaš bolj kot drugim? Zakaj?
- Ali obstajajo ljudje, ki jim zaupaš in ljudje, ki jim ne? Zakaj?
- Kaj je zaupanje?
- Kdaj lahko zaupaš informacijam na internetu?
- Ali praviloma zaupaš tujcem? Če ja - zakaj?
Kaj je razlika med prijateljstvi na spletu in prijateljstvi v realnem življenju?
Vodilna misel Pravica do lastne podobe
Yvonne pošlje fantu sliko in izve, da jo je objavil na internetu. Zaupa se bratu, ki ji pove, da ima pravico do lastne podobe. Med pravico, pravičnostjo, zakoni in normami obstaja tesna povezava. Ali veljajo le pravice, ki jih priznava zakon?
Kaj pomeni imeti pravico? Čemu služijo pravice?
Kaj pomeni, če se po internetu pošiljajo oziroma na Facebooku objavljajo fotografije?
Marsikdo si ne želi, da bi se njegove fotografije objavljale na internetu in se sklicuje na pravico do svoje podobe. Objavljanje fotografij na internetu načeloma zahteva privolitev fotografirane osebe. Zato se je glede tega treba pozanimati in upoštevati veljavne zakone.
Vse pogosteje lahko na internetu vidimo fotografije posameznikov, parov ali skupin, ki se na tja nalagajo z najrazličnejšimi nameni. Žal se vsi uporabniki interneta in pametnih telefonov ne zavedajo, da so te fotografije dostopne po celem svetu in da jih lahko drugi kopirajo, obdelujejo in uporabljajo za najrazličnejše namene. Pametno je, da se o teh zadevah z otrokom pogovorite.
- Kaj pomeni pravica?
- Čemu služijo pravice?
- Kdo določa, kaj je pravica?
- Kaj pomeni pravica do lastne podobe?
- Ali na internetu obstajajo drugačne pravice?
- Ali veljajo le pravice, ki jih priznava zakon?
- Ali obstajajo pravice, ki jih etablirana zakonodaja ne upošteva? Ali lahko podaš kak primer?
- Ali lahko dobijo običaji in norme podoben pomen kot zakoni?
- Kaj je razlika med normami in zakoni?
- Kaj je razlika med pravili in zakoni?
- Od kod izvirajo pravice?
- Ali lahko navedeš pravice določene skupnosti ali države, ki v drugih skupnostih oziroma državah ne veljajo?
- Ali obstajajo neodtujljive pravice?
- Kakšna je razlika med pravico in pravičnostjo?
Vodilna misel Moč slike
Dandanes marsikdo rad pošilja fotografije prijateljem. Nevarno pa to lahko postane, ko mladoletne osebe pošiljajo svoje intimne fotografije – največkrat s pomočjo pametnih telefonov, ki so danes del vsakdanjika. Skupaj z otrokom tematizirajte problematiko, ki izhaja iz naslednjih primerov.
- Kakšen pomen ima slika/fotografije?
- Zakaj delajo ljudje selfije?
- Kaj pomeni, ko ti nekdo pošlje svojo fotografijo?
- Kdaj ti nekomu pošlješ svojo fotografijo?
- Zakaj pošiljaš fotografije?
- Zakaj starši na internetu objavljajo fotografije svojih otrok?
- Kakšen učinek lahko ima fotografija kot sredstvo komunikacije?
- Na kak način lahko uporabimo fotografije?
- Ali lahko slike delujejo, ko besede več ne morejo? Če ja, zakaj? Če ne, zakaj ne?
- Kaj je razlika med fotografijo, ki si jo pravkar sama posnela in fotografijo z interneta?
- Ali lahko s fotografijami izrazimo stvari, ki jih drugače ne moremo posredovati?
Vodilna misel Zasebnost
Pravica do zasebnosti je človekova pravica. Nihče ne sme samovoljno in namenoma vdirati v zasebnost, družino in dom nekoga drugega, ali pa škoditi njegovemu ugledu in časti. Vsi imajo pravico, da jih zakon ščiti pred takšnimi napadi.
Veliko uporabnikov interneta se zaveda pomena zasebnosti na internetu in so torej osveščeni glede varstva podatkov in zasebnosti na internetu. Kljub temu, pa dostikrat ne ravnajo temu primerno. Spletna anketa, ki jo je leta 2013 opravil madiaTest, je pokazala, da se 51 % vprašanih, kljub pomislekom glede varnosti podatkov, ne bi želelo odpovedati družbenim aplikacijam, kot so Facebook in Whatsapp. Obstaja torej razkorak med zavestjo o potrebi po varnosti podatkov in dejanskim vedenjem uporabnikov, ki je mnogokrat vse preveč brezskrbno.
Dejstvo, da nam je nekaj pomembno, denimo naša zasebnost, še ni zagotovilo za to, da temu primerno tudi ravnamo. Lahko torej obstaja velika razlika med tem, za kar se ljudje zavzemajo in kar izjavljajo in tem, kako dejansko ravnajo. Tukaj gre za etična vprašanja: pomembno izhodišče za skupen razmislek z otroki je denimo vprašanje »Kaj je za nas pomembno in ima v tem smislu vrednost?« in tudi refleksija o vprašanju »Če nam je nekaj posebej pomembno, ali se temu primerno vedemo?«.
Načrt za diskusijo Zasebnost
- Kaj pomeni zasebnost?
- Ali obstaja pravica do zasebnosti? Če ja, kdo ima to provico?
- Ali imajo otroci in mladi pravico do zasebnosti?
- Ali ima vsak človek pravico pisati dnevnik?
- Kje se zasebnost začne?
- Kje se začne zasebnost v partnerstvu?
- Ali imajo otroci tudi pred starši pravico do zasebnosti?
- Ali ima kdo pravico nadzirati e-pošto in poslana sms sporočila?
- Kaj si misliš o priljubljenem argumentu: "Jaz vendar nimam ničesar skrivati!"?
- Ali imajo starši pravico do zasebnosti?
- Kdo določa, kaj sodi v zasebnost neke osebe?
- Kako pomembna je zasebnost, ko gre za mobilni telefon ali internet?
- Kakšne so lahko posledice digitalnega razkrivanja podatkov?
- Zakaj obstaja razkorak med zavestjo o potrebi po varnosti podatkov in dejanskim ravnanjem uporabnikov?
- Kakšna je povezava med zasebnostjo in svobodo?
Vodilna misel Postaviti se v položaj druge osebe
Kako se lahko postavimo v položaj petnajstletne Heleen? Postaviti se v položaj nekoga pomeni med drugim, da skušamo razumeti težave, namene, želje in potrebe druge osebe, ki nam je mnogokrat tuja. Zmožnost empatije nam lahko pomaga, da razumemo čustva drugih, denimo strah, žalost, bolečino. V tem primeru je verjetnost večja, da nekomu v takšnem položaju pomagamo, kot da nekoga spravimo v tak položaj.
Nekateri ljudje imajo težave razumeti čustva, želje in potrebe drugih ljudi, predvsem takrat, ko se razlikujejo od njihovih trenutnih čustev in misli oziroma če v primerljivih situacijah čutijo in razmišljajo drugače. Razviti moramo torej spretnosti in sposobnosti, kot so poslušanje, spoznavanje in upoštevanje različnih perspektiv …
- Ali si lahko predstavljaš biti nekdo drug?
- Ali je za iskanje skupnih rešitev med konflikti dovolj, da se postaviš v položaj nekoga drugega?
- »Zlato pravilo« se glasi: »Z drugimi ravnaj tako, kot si želiš, da bi oni ravnali s tabo.« Kaj pomeni ta misel v kontekstu medčloveške komunikacije na internetu?
- Na kak način lahko krepimo sposobnost empatije?
- Zakaj je nekaj nekomu neprijetno, drugemu pa ne?
Vodilna misel Sreča
Vsi ljudje želijo biti srečni. Vendar, kaj je sreča? Kakšne različne oblike sreče obstajajo? Ali je sreča isto, kot biti srečen?
Načrt za diskusijo Sreča
- Ali veš, ali si srečen/srečna?
- Kaj potrebuješ za srečo?
- Ali so živali lahko srečne?
- Kaj je razlika med srečo in biti srečen?
- Kakšne so tvoje predstave o sreči?
- Kaj lahko vsak sam stori, da je srečen?
Vodilna misel Realnost in virtualnost
Predstave, ki si jih v določenih situacijah ustvarimo na internetu, ne ustrezajo nujno realnosti. Marsikdo ne loči med realnostjo in virtualnim svetom.
Načrt za diskusijo Realnost in virtualnost
- Kaj je razlika med realnostjo in virtualnostjo?
- Kje smo, ko smo v klepetalnici?
- Ali je možno hkrati biti v virtualnem in realnem prostoru?
- Ali kibernetski prostor lahko razumemo kot prostor znanja?
- S pomočjo novih medijev lahko virtualno dosežemo mnoge, tudi močno oddaljene prostore. Ali to pomeni, da kibernetski prostor nima meja?
- Ali je virtualni prostor tisti prostor, kjer potujejo naši možgani/naše misli?
- Ali internet spreminja odnos do realnosti?
Vodilna misel Družbena omrežja
Mnogi mladi preživijo večji del svojega prostega časa na družbenih omrežjih. Družbena omrežja omogočajo srečevanje ljudi, sklepanje prijateljstev, deljenje fotografij in video posnetkov, klepetanje, diskutiranje, ohranjanja stikov med ljudmi, ki so prostorsko oddaljeni. Vendar zaradi anonimnosti nastajajo tudi nove možnosti nadlegovanja in kriminalnih dejanj.
Enajstletnica iz Plevna je doživela takšno spletno nadlegovanje. Kakšno ravnanje je na spletu odgovorno? Kako naj starši ravnajo, ko gre za nove izzive na internetu?
Razvoj v smeri medijske družbe, v kateri ljudje delujejo vse bolj digitalno, v svojem jedru načenja etična vprašanja. Razmislek o podlagah in merilih spletne družbe, ki temelji na demokraciji, nas vse postavlja pred etično moralne probleme.
Načrt za diskusijo Družbena omrežja
- Zakaj ljudje uporabljajo družbena omrežja?
- Kako razvoj novih medijev spreminja naš vsakdan?
- Kakšen vpliv imajo novi mediji na naše dojemanje?
- Kako se običajno uporabljajo novi mediji?
- Kakšno moč imajo družbena omrežja?
- Kako lahko mediji spreminjajo stališča ljudi?
- Kaj je namen družbenih medijev?
- Ali je lažje biti »tak/a, kot sem« na internetu ali v realnem življenju?
- Kakšen vpliv imajo novi mediji/družbena omrežja na družinsko življenje?
- Kako naj ravnamo kot producenti medijske komunikacije?
- Kakšne različne vplive lahko imajo mediji, denimo družbena omrežja, na družbo?